Z interocepcijo do boljših odločitev

Written By Utrip Enso

V razpravah o učinkovitosti se pogosto poudarjajo strategija, disciplina, upravljanje časa ali kognitivne sposobnosti. V zadnjih desetletjih pa nevroznanost, psihologija in organizacijske raziskave vse pogosteje kažejo, da pomemben del človeške učinkovitosti izhaja iz sposobnosti zaznavanja in uravnavanja notranjih telesnih signalov.

Takšni sposobnosti z drugimi besedami rečemo tudi interocepcija, ki pomeni zaznavanje in zavedanje notranjih telesnih procesov, kot so srčni utrip, ritem dihanja, mišična napetost ali sproščenost, občutki lakote in sitosti v prebavnem sistemu, spremembe telesne temperature, občutek utrujenosti ali energije ter splošni telesni signali stresa ali umiritve (Khalsa et al. 2018).

Insula - možgansko središče interocepcije

Pri interocepciji je najbolj aktivna možganska struktura insula (insula korteks), ki integrira informacije iz telesa in jih nato povezuje z drugimi možganskimi okrožji kot so amigdala, prefrontalni korteks in anteriorni cingulatni korteks. Preko teh povezav telesni signali postanejo del naše zaznave, odločanja in vedenja (Craig 2009; Critchley & Garfinkel 2017). Zato številni raziskovalci insulo opisujejo kot eno osrednjih možganskih področij za oblikovanje subjektivnega doživljanja telesa.



Interocepcija in odločanje

Študija je na Univerzi Cardiff pokazala, da posamezniki, ki natančneje zaznavajo svoj srčni utrip, pogosto sprejemajo uspešnejše intuitivne odločitve v kompleksnih situacijah (Dunn et al. 2010) ter dosegajo boljše rezultate pri nalogah pozornosti in kognitivnega procesiranja, hkrati pa se hitreje odzivajo na spremembe v okolju (Pollatos et al. 2023).



Telo pogosto zazna nevarnost, tveganje ali spremembe v okolju že nekaj trenutkov pred zavestnim delom možganov.



Nevroznanstvenik Antonio Damasio je ta mehanizem opisal v okviru somatskih markerjev, pri katerem so ravno telesni odzivi tisti, ki pomagajo usmerjati odločanje v kompleksnih ali negotovih situacijah. Telo tako deluje kot nekakšen biološki kompas, ki nam lahko pomaga še posebej v situacijah, ko nimamo dovolj časa, informacij ali jasnih kriterijev za povsem racionalno analizo. (Damasio 1994; Bechara et al. 1997).



Učinkovitost na delovnem mestu

Meta-analiza programov čuječnosti na delovnem mestu je pokazala pomembne učinke na več področjih:

  • zmanjšanje stresa pri zaposlenih za približno 20–30 %

  • izboljšanje psihološkega blagostanja

  • večjo angažiranost pri delu

  • večjo sposobnost koncentracije (Vonderlin et al. 2020).

Analiza programov čuječnosti v organizacijah je pokazala tudi, da lahko takšni pristopi zmanjšajo izgorelost zaposlenih za 15–25 %, hkrati pa povečajo občutek notranje motivacije (Good et al. 2016).



Odnosi in socialna inteligenca

Telesno zavedanje pomembno vpliva tudi na naše delovanje v odnosih, saj so interoceptivni procesi tesno povezani z možganskimi okrožji, ki sodelujejo pri empatiji in socialnem razumevanju (Couto et al. 2014).



Udeleženci z boljšo zaznavo srčnega utripa lahko lahko z 6–12 % verjetnostjo boljše prepoznavajo čustva drugih.



Zanimivo je, da se že pri opazovanju čustev druge osebe, ki na primer doživlja strah, žalost ali veselje, v naših možganih aktivirajo podobni nevrološki in telesni procesi, kot bi se aktivirali, če bi ta čustva doživljali sami (Critchley & Garfinkel 2017).

Ta fenomen se kaže tudi na področju partnerskih odnosov, saj dobra čustvena regulacija enega partnerja močno vpliva tudi na stabilnost drugega, kar pa je dokazano povezano tudi z manj konflikti in večjim zadovoljstvom v odnosu. Pari, pri katerih posamezniki hitreje prepoznajo svoje telesne odzive na stres, na primer pospešen srčni utrip ali napetost, pogosteje uspejo pravočasno umiriti svoj živčni sistem in s tem preprečijo eskalacijo konflikta.

V nasprotnem primeru lahko partner vstopi v stanje fiziološke preplavljenosti, ki se pogosto pojavi, ko srčni utrip med konfliktom preseže približno 100 utripov na minuto. V tem stanju se sposobnost poslušanja, empatije in konstruktivnega pogovora močno zmanjša, kar v kombinaciji z načinom komunikacije omogoča zanesljivo napovedovanje stabilnosti ali razpada partnerstva z več kot 80 % natančnostjo (Gottman & Levenson 2000).


Fiziološka preplavljenost je ena izmed glavnih napovedovalk destruktivnih konfliktov in dolgoročne nestabilnosti partnerstva.



To lahko prenesemo tudi na odnos z otroki, saj starši z večjim telesnim zavedanjem pogosteje ustvarjajo bolj varno čustveno okolje, kar pomembno vpliva na razvoj otrokove čustvene regulacije, socialnih sposobnosti in psihološke odpornosti (Schore 2012; Siegel 2012).



Kaj trenutno čutim v telesu?

Če želim izboljšati stik s seboj, lahko preprosto začnem tako, da samo pozorno opazujem, kaj se dogaja v mojem telesu. V vsakdanjem življenju lahko interocepcijo razvijam z zelo preprostimi koraki:

• za nekaj trenutkov opazujem svoje dihanje

• občasno preverim, kako bije srce in kakšen je občutek v trebuhu

• opazim, kje v telesu čutim napetost ali sproščenost mišic

• vprašam se, kaj mi ti občutki sporočajo o mojem trenutnem stanju




Literatura

  1. Bechara, Antoine, Hanna Damasio, Daniel Tranel in Antonio R. Damasio. 1997. “Deciding Advantageously Before Knowing the Advantageous Strategy.” Science 275 (5304): 1293–1295. https://doi.org/10.1126/science.275.5304.1293.

  2. Couto, Blas, Alejo Salles, Lucas Sedeño, Margarita Peradejordi, Pablo Barttfeld, Andrés Canales-Johnson, Yamil Vidal Dos Santos, David Huepe, Tristán Bekinschtein, Mariano Sigman, Roberto Favaloro, Facundo Manes in Agustín Ibáñez. 2014. “The Man Who Feels Two Hearts: The Different Pathways of Interoception.” Social Cognitive and Affective Neuroscience 9 (9): 1253–1260. https://doi.org/10.1093/scan/nst108.

  3. Craig, A. D. Bud. 2009. “How Do You Feel—Now? The Anterior Insula and Human Awareness.” Nature Reviews Neuroscience 10 (1): 59–70. https://doi.org/10.1038/nrn2555.

  4. Critchley, Hugo D., in Sarah N. Garfinkel. 2017. “Interoception and Emotion.” Current Opinion in Psychology 17: 7–14. https://doi.org/10.1016/j.copsyc.2017.04.020.

  5. Damasio, Antonio R. 1994. Descartes’ Error: Emotion, Reason, and the Human Brain. New York: G. P. Putnam.

  6. Dunn, Barnaby D., Tim Dalgleish, Katie Ogilvie in Manos Lawrence. 2010. “Heartbeat Perception in Depression.” Behavior Research and Therapy 48 (11): 1133–1138. https://doi.org/10.1016/j.brat.2010.08.008.

  7. Dunn, Barnaby D., Claire Galton, Rona Morgan, Davy Evans, Danny Oliver C. Meyer, Kristina Cusack, Irene Lawrence, Tim Dalgleish in Manos Tsakiris. 2010. “Listening to Your Heart: How Interoception Shapes Emotion Experience and Intuitive Decision Making.” Psychological Science 21 (12): 1835–1844. https://doi.org/10.1177/0956797610389191.

  8. Good, Darren J., Christopher J. Lyddy, Theresa M. Glomb, Joyce E. Bono, Kirk Warren Brown, Michelle K. Duffy, Ruth A. Baer, Judson A. Brewer in Sara W. Lazar. 2016. “Contemplating Mindfulness at Work: An Integrative Review.” Journal of Management 42 (1): 114–142. https://doi.org/10.1177/0149206315617003.

  9. Gottman, John M., in Robert W. Levenson. 2000. “The Timing of Divorce: Predicting When a Couple Will Divorce Over a 14-Year Period.” Journal of Marriage and Family 62 (3): 737–745. https://doi.org/10.1111/j.1741-3737.2000.00737.x.

  10. Khalsa, Sahib S., Ralph Adolphs, Oliver G. Cameron, Hugo D. Critchley, Paul W. Davenport, Justin S. Feinstein, Olivia D. Feusner, et al. 2018. “Interoception and Mental Health: A Roadmap.” Biological Psychiatry: Cognitive Neuroscience and Neuroimaging 3 (6): 501–513. https://doi.org/10.1016/j.bpsc.2017.12.004.

  11. Pollatos, Olga, Katharina Mönkemöller, Katharina Groppe in Birgit Elsner. 2023. “Interoceptive Accuracy Is Associated with Benefits in Decision Making in Children.” Frontiers in Psychology 13: 1070037. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.1070037.

  12. Schore, Allan N. 2012. Affect Regulation and the Origin of the Self: The Neurobiology of Emotional Development. New York: Routledge.

  13. Siegel, Daniel J. 2012. The Developing Mind: How Relationships and the Brain Interact to Shape Who We Are. 2. izd. New York: Guilford Press.

  14. Vonderlin, Ruben, Miriam Biermann, Martin Bohus in Lisa Lyssenko. 2020. “Mindfulness-Based Programs in the Workplace: a Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials.” Mindfulness 11: 1579–1598. https://doi.org/10.1007/s12671-020-01328-3.

Utrip Enso